-
1 reference
['refərəns]1) ((an) act of referring (to something); a mention (of something): He made several references to her latest book; With reference to your request for information, I regret to inform you that I am unable to help you.) sklicevanje2) (a note about one's character, ability etc, eg when one applies for a new job: Our new secretary had excellent references from her previous employers.) priporočilo3) (an indication in a book, report etc, showing where one got one's information or where further information can be found.) napotitev* * *I [réfrəns]nounnapotitev, napotek (to k, v, na); odnos, zveza (to z); sklicevanje; ozir (to do, na); figuratively namigovanje, aluzija, merjenje na, spominjanje na; pristojnost; prepustitev (višji instanci); referenca, priporočilo, spričevalo; priporočitelj, porok; oseba, ki jo lahko vprašamo o sposobnostih kake osebe; povpraševanje, konzultiranje; zapisek, vir; sporočilo ( as to gledé, o, kar se tiče); tiskarski znak, ki napoti na opombo, na stran itd.in reference to this — gledé na to, v tem pogleduto have reference to — nanašati se na, biti v zvezi z, tikati se (koga, česa)to have no reference to — ne se tikati, ne se nanašati nato make reference to — dotakniti se (česa), mimogredé omenitito make reference to a dictionary — zateči se k slovarju, pogledati, poiskati v slovarju, sklicevati se na slovarhe spends his money without reference to the future — on trati svoj denar, ne da bi mislil na prihodnosthis sudden departure has no reference to our quarrel — njegov nenadni odhod nima nobene zveze z najinim prepiromII [réfrəns]transitive verbnavesti vire (v knjigi); opremiti z napotki (o piscih itd.)
См. также в других словарях:
stárost — stil. staróst i ž (á; ọ̑) 1. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti: bati se starosti; vsi so mislili, da ne bo dočakal starosti; pripravljati se na starost; mirna, nadležna starost; visoka, ekspr. siva starost; bolezni starosti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
terapévtski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na terapevte ali terapijo: zahtevni terapevtski posegi; terapevtske metode / terapevtska dejavnost zdravilišča / terapevtska skupina / knjiž. rastlina s terapevtskimi lastnostmi zdravilnimi ♦ med. terapevtska doza… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vêlik — íka o prid., véčji (é ȋ; sam. iz prislova ȋ) 1. ki dosega visoko stopnjo a) glede na razsežnost, ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
visòk — ôka o prid., víšji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
življênje — a s (é) 1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: začetek življenja na zemlji; zakoni življenja / življenje na kopnem, v morju // kar se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: življenje v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sodíti — in sóditi im nedov. (ȋ ọ) 1. odločati o sporni, kazenski zadevi s sodbo: sodnik mora soditi po zakonu, pravično / imeti pravico soditi o življenju in smrti // v obravnavi ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kazenske zadeve in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
típ — 1 a m (ȋ) 1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povpréčen — čna o prid. (ẹ̑) 1. ki izraža srednjo vrednost dveh ali več istovrstnih količin: izračunati povprečni pospešek; povprečna hitrost, razdalja, višina; povprečna dnevna temperatura / povprečni dohodek na prebivalca; povprečni stroški / povprečna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
státus — a m (ȃ) kar je po pravnih in samoupravnih normah opredeljeno s pravicami, obveznostmi glede na poklic, dejavnost, pravni položaj: imeti status študenta; izgubiti, pridobiti si status kmeta; priznati komu status umetnika; diplomatski status /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
